touch_of_pink

Ko ze pomislim, da mi bo nekaj pomagalo, da ne mislim vec na stvari, na katere ne bi smela misliti, se pokaze, da sploh ni res tako. Oseba ali kaj drugega, ki naj bi mi pomagala/o prebroditi to krizo, nekako izgine, zbledi. In kaj se zgodi? Ponovno se pojavis ti … v svojem starem sijaju, v svoji stari vlogi … ponovno se smejim, ceprav se zadnje dni ne pocutim dobro zaradi taksnih in drugacnih razlogov, ampak ves, kaj ironicno … Ravno vse to, zaradi cesar nisem “ona stara”, me nekako se bolj potiska k tebi, k tebi kot prepovedanemu. In potem se res pritihotapis ti … in potem je vse drugace. Pa ceprav ni … drugace je, ko pa gres, pa je vse spet tako kot takrat, preden si prisel. Torej sem srecna samo ko si z mano … virtualno z mano … ampak ne zahtevam vec. Ne zahtevam nicesar vec, zaenkrat …

Te noci kad umrem, kad odem, kad me ne bude

Te noci kad me stignu potjere
kurve sudbine
i kada udjem iza ovoga
kao kod rodbine

Kao zvijezda padalica
ko neki lijepi kaput
sa dva lica

Te noci zebsces na tvom prozoru
umornih ociju
tesko je cekati na vozove
koji tumaraju

To je tesko
a lako je
zivjeti i umrijeti
pile moje

Te noci, te noci kad umrem
kada odem, kad me ne bude
samo ce dvije zene da se probude
jedna je moja mati ona ce plakati
druga si ti, ti ces me kleti

05. april 2008, Hala Tivoli

Zeljko Bebek, Tifa in Alen Islamovic naredili vzdusje kot ze dolgo ne. Polna Hala Tivoli, tri legende, hiti ene najboljsih skupin bivse skupne drzave. In midva …

… v pricakovanju 02. maja 2008, Umag …

Kako me je napadla. Ze kar nekaj dni me napada. Kdo?? Zalost? Depresija? Ne vem, glede na teorijo se skoraj bojim, da je depresija, hkrati upam, da ni, ker nocem biti depresivna. Upam, da je to samo obdobje par dni, ko sem malce slabe volje. Nic mi ne gre, vse pa se je zacelo s tem, ko je on sel. Od takrat mi nic ne gre. Na nobenem podrocju.

Kolk te pogresam … ti si me razumel v vsem … tud mojo trmo si sprejemal, sprejel si me tako, kot sem, z vsemi mojimi napakami, vsec sem ti bla taka otrocja in muhasta. In zdaj te ni. In zdaj mi manjkas, ker vidim, da ni vec nobenega, ki bi me sprejel taksno, kot sem. In sele zdaj vidim, kako zelo dober si bil, sele zdaj odkrivam, da takega ne bo vec, sele zdaj spoznavam, da bos za mene vedno nekaj posebnega. In vedno ko bom razocarana in zalostna se bom spomnila tebe, ker ti nikoli nisi dovolil, da sem zalostna, ker si ti vedno sprejemal moje otrocje izjave in dejanja, ker si se ti vedno nasmejal mojemu trmastemu znacaju … ker si ti nekaj najlepsega, kar se mi je zgodilo v zivljenju. In ti … ti si tisti, ki mi je nudil vse, kar v zivljenju pricakujem od oseb, ki naj bi me imele rade. Ti si bil ta, ki mi je dal vse, kar si zelim. Ti … od katerega sem to najmanj pricakovala … pa vendar sem dobila in zato bos za vedno v mojem srcu.

Ma vem, da sem sebicna.  Ampak si ne morem pomagati. Rabim te zdej, v tem trenutku in tebe ni. Ti se imas lepo. Nisem hotela da gres stran, ceprav sem na zacetku mislila, da je to zelo pozitivno. Ampak na zacetku nisem mislila, da mi bo tako hudo, ko te ne bo. In rekla sem ti, da se bo vse spremenilo, ko gres, ti pa si trdil, da se ne bo. In vidis, da se je spremenilo. Dogaja se ravno tisto, cesar sem se bala. In zaradi tega nisem hotela, da gres, ceprav je to za tebe dobro, da si sel, pa vendar … js sem ostala sama. In zdaj, ko potrebujem nekoga, te pa ni.

Jaz te vidim, kako je tebi lepo, kako uzivas … Meni je vsec, ker si ti srecen, ampak sem jaz zato nesrecna. Ne morem sprejet tega, da najinih trenutkov ni vec, kar zginili so, najhuje pa je to, da sem vedela, da se bo to zgodilo. Ti si tudi vedel, zakaj si trdil da bo vse ostalo isto, ce pa si zelo dobro vedel, da ne bo isto. Hudo mi je, pa vendar … mi je vsak dan lazje, upam, da ko se vrnes, da mi bo ze cisto vseeno.

Bolje bo za naju oba, ce mi bo vseeno, ampak ce se zavedam, da nama bo tako bolje, zakaj si zelim tvoje blizine … Vprasanje, na katerega neznam odgovoriti.

Pomembno je samo to, da te zdaj potrebujem … zdaj, v tem trenutku, in tebe ni.

Spoznala sva se … kako? Ne vem, vem samo, da sem sama sebe presenetila, ko sem ga videla. Pogovor, pogled, nasmeh, … vse na njem mi je bilo vsec, celo njegovi zapestnici, ki bi mi na drugih rokah zgledali nesimpaticni.

Preziviva skupaj dan, se smejiva, se pogovarjava, spoznavava, … spoznavava se se naprej, dan za dnem, vsak dan, tako vec dni. A kaj, ko se tudi to enkrat konca … on odide.

Dalec stran – danes odide dalec stran. Ne bo ga vec ob meni, kot je bil do zdaj. Od danes naprej mi nihce vec ne bo nezavedno pomagal preboleti preteklosti. Ne pozabiti, pozabimo redko, prebolimo pa lahko. Zdaj pa nimam vec niti njega, ki bi mi pomagal preboleti.

Kljub vsem preprekam, katerih sva se oba zavedala, si uspel moje misli usmeriti nekam, kar mi je zbujalo pozitivno energijo. Med pogovorom s tabo sem pozabljala na prepreke, sele ko sem se zamislila, sem ugotovila, da so ovire previsoke, pa vendar … Njihova visina je dovolj nizka, da je premagala negativizem v meni, melanholijo, ki sem jo cutila do dne, ko sem spoznala tebe. Ampak zdaj te ni vec ob meni, z menoj … ne vec tako pogosto kot si bil do zdaj.

Zdaj jaz tebi recem … danes ti recem in velja vse dokler se ne vrnes … vsak dan mislim na tebe, rada bi te videla, pridi!!

“… jooooooj, zdaj vidim, zakaj nimas fanta …” in “… se dobro, da nisem jaz tvoj fant …”

To sta dve izjavi, ki sta me danes spravili v jok. Pa ne zato, ker bi mi bilo hudo, ker nimam fanta, to me sploh ne gane. Cisto nic mi ne manjka, cetudi ga nimam. Sploh ne vem, zakaj me je to toliko prizadelo … mogoce zato, ker mi je tudi ON to velikokrat rekel. Da sem vcasih nemogoca, da se vcasih z mano ne da … Sej sama se zavedam, da je to res, res je, da sem vcasih nemogoca in le redki se lahko “ukvarjajo” z mano .. ampak .. nekateri se pa le!!!!! A tistim, ki sem pa vsec pa nisem nemogoca?? Torej nekomu vendarle prija ta moja nemogocnost … zakaj ne more prijati osebam, ki mi pomenijo najvec na svetu … tu recimo ne bom stela NJEGA, ampak NJO … mojo najboljso prijateljico, ki mi je to rekla. Nisem ji zamerila, ker vem, da ima prav, ampak mi je hudo ker mi je to rekla ona .. ona, ki ve, zakaj sem taka.

Res pa je … NEMOGOCA SEM!!

 … leta … bil je dober konec prejsnjega leta. Pobotala sva se, nepricakovano. On je bil pobudnik tega, da sva ponovno skupaj. Prezivela sva nekaj precudovitih dni, obujala spomine iz preteklosti, vse je bilo ok, dokler mi ni 15 minut cez polnoc rekel, da se najini osebnosti ne ujemata … ne vem, zakaj je to rekel in naredil, on tudi ne ve, sam je rekel da mu je hudo, ampak drugace ne gre. Torej sem spet na istem. Spet brez njega in spet nesigurna v svoja, pa tudi v njegova custva. Torej bom spet prezivljala isto … sama … sem ze navajena … vedno se najina zgodba tako konca, js pa ga se kr tako mocno ljubim …

Ne trebas mi nista reci svoju proslost, svoje ime, ako ce ti biti lakse zagrli me, zagrli me …

Uzecu te u narucje da te cuvam usred zime, grijace te moje tijelo, zagrli me zagrli me …

Zagrli me oko vrata oluja se dize, ne moze ti vjetar nista ako pridjes blize, ako pridjes, ako pridjes blize…

Ukrao bih srecu za nas, kupio bih, nemam cime, jedino si moje blago, zagrli me.

Ne trebaju tebi draga ove pjesme, ove rime, najvise je sto se moze zagrli me, zagrli me …

Zagrli me oko vrata oluja se dize ne moze ti vjetar nista ako pridjes blize, ako pridjes blize, ako pridjes blizeeee …

Ne trebas mi nista reci, svoju proslost, svoje ime, ako ce ti biti lakse zagrli me, zagrli me …

Uzecu te u narucje da te cuvam usred zime, grijace te moje tijelo zagrli me, zagrli me …

Zagrli me … zagrli me … zagrli me … zagrli me …

Vceraj je na Gospodarskem razstaviscu “odpel” svoje Zdravko Colic. Mislim, da ne bom mogla opisati z besedami, kako odlicen je ta koncert bil. Ce recem, da je bilo fenomenalno, bo to premil superlativ za koncert na tistem nivoju. Clovek je svoje delo opravil vec kot odlicno, vzdusje je bilo “peklensko”.

Za nas, mlade, je bila mogoce, po eni strani, presenetljiva populacija, saj sama osebno nisem pricakovala toliko poslusalcev 40+ (verjetno pa tudi oni niso pricakovali mladih poslusalcev, saj je to pevec “njihove generacije”, ampak kar je dobro, je dobro za vse), sicer me niso motili, bilo je lepo, mislim pa, da sem jaz njih vcasih zmotila

Js se opravicujem vsem, ampak ko je zapel … zagrli me oko vrata oluja se dizeeeee … nisem mogla biti tiho in sem morala pokazati svoje vokalne (ne)sposobnosti. Pac nekatere pesmi nam pomenijo veliko vec kot le besedilo in glasbo, nekatere pesmi opisujejo nase zivljenje. Zato se vsem poslusalcem, ki jih je moje petje motilo iskreno opravicujem in hkrati zahvaljujem, kajti ce bi bila sama na njihovem mestu, bi nekoga, ki bi me zmotil v tako lepem koncertu, zbrcala ven

Zdravko Colic … svaka cast!!

Kaj se dogaja? Zakaj to pocnes?? Toliko vprasanj imam za tebe, ti pa mi na vsa ta vprasanja odgovarjas tako, da me prizadanes. Ne razumem, zakaj sploh odgovarjas nanje. A je tvoj cilj samo prizadeti me? Vcasih dobim obcutek, da zivis samo zaradi tega. Vcasih pa dobim obcutek, da me imas raje, kot imam jaz tebe. Zakaj te zanima s kom sem in s kom nisem? Zakaj te zanima, kaj pocnem in cesa ne. Zakaj mi govoris, da me noces videti? Kaj je dejansko res? Kaj ti pomenim?? Zakaj mi na vsa ta vprasanja ne mores dati odgovora?? A sem naivna, ce mislim, da ti ni vseeno?? A se resnicno nicesar ne spominjas?? Hm … a je mozno pozabiti 4 leta?? Mislim, da ni tako enostavno. Zakaj se oglasis ravno takrat, ko te najmanj pricakujem?? Iritiras me, vcasih v negativi, drugic v pozitivi.  Zivim samo zato, da dobim odgovore na ta vprasanja. Da vidim, ce je tega konec. Da vidim, ce ta zgodba sploh ima konec. Ali ga ima?? Ce ga ima, kaksen je?? Mislim, da ga nima. Za vedno bos v meni in z menoj. 

Po pregledu mojega bloga sem ugotovila, da imam napisana samo dva clanka o sportu. Tisti, ki me poznajo, tej zgodbi ne bi verjeli. Trinajst let rokometa, obsedenost z nogometom in nasploh z vsemi sporti, so mi prinesli naziv vecne “v sport zagledane” osebe. V tem blogu pa neprestano opisujem cisto nekaj drugega, in sicer sem se dejansko posvetila custvom.

Ampak zdaj moram omeniti to, da ze nestrpno pricakujem koncert, 08. 12. 2007 na Gospodarskem razstaviscu. K nam pride namrec legenda nekdanje drzave, ki sposobnosti v svoji profesiji kaze tudi dalec okoli. Zdravko Colic.

Nedvomno si bom zapomnila kvalifikacije za Euro2008 v nogometu. Nedvomno si bim zapomnila izpad Anglezev, zeloooo zanimivo bo evropsko prvenstvo brez njih in jaz sem zelooooo vesela, ker njih tam ne bo.

Zreb … Slovenija nekoc bi zlahka prebrodila to skupino, v taki zasedbi pa jo bo zelo tezko, se tezje pa s takimi ljudmi v upravi. Skoda.